NAMESTO KRIKA
nema cesta diha na moj obraz
jarek se izlušči iz mehkega stroka
motna vlažnost zabriše prehode
utripajoča sled mi vrne pogled
hiše brez ulic odmikajo zemljo
rinejo skozi priprta vrata ograje
drsijo v daljavo nikogaršnjih dni
krivijo obzorje pred temo noči
zakrilim z rokami v telesu ujet
pretrgam napeto opno zablode
izvržem trepet neizrečenih besed
ki spirajo kri z oltarja usode
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
- 14. 01. 2017 ob 19:02
- Prebrano 579 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 116.84
- Število ocen: 7
