V snegu vitke dveh stopinje
pustost polja oživijo.
Kjer že jutri bo rastlinje,
saj pod snegom maki spijo,
se smejijo dveh stopinje.
Mraz med prsti njima toži,
da se bosi prehladijo.
Kapljice na tanki koži
spet si v beli sneg želijo,
saj po njih se snegu toži.
V snegu vitke dveh stopinje
sneg zameče, pokori.
Na obrobju polja brinje
hudomušno govori:
»So zbledele dveh stopinje …«
Na obrobju polja brinje
sredi zime še zori.
Od stopinj zdaj zgolj spomin je,
ki pod brinjem šotori.
Sladkost skriva grenko brinje.
urednica
Poslano:
16. 01. 2017 ob 09:09
Spremenjeno:
16. 01. 2017 ob 09:14
snegcom>>>snegcem ;)
židna koža ? židka (?)
pod snegom, pod snegcem... ja sej se res bolj prav sliš... hvala.
urednica
Poslano:
16. 01. 2017 ob 09:16
Spremenjeno:
16. 01. 2017 ob 09:18
se bolj prav sliši, ker prav tako je :) ;)
Če mene vprašaš, sicer mislim, da bi pesem delovala tudi brez uporabe pomanjševalnice za sneg, čeprav se zdi, da si ji hotel dodati porednost? ampak "snegec, prstki" vleče na to, da sta bila pod brinjem otroka ... tema pesmi pa ne
še
židna??, židka koža?
Lidija, trenutno ti že bolj verjamem kot google korektorju, počasi prihajaš v štric s SSKJjem :) Ne dvomim, da je tako prav.
Hmmm ja gre za eno tistih stvari, ki probaš če gre... Seveda ritmično ni težko spremenit pomanjševalnice v normalno obliko. v snegcu--> v snegu... Zdej namen teh pomanjševalnic je bil prikazat neizkušenost. Prej je snegec potlej sneg... Tudi sam sem malo dvomil, če bolj kot to, da kaj sporoča, moti pesem.
Kar se tiče pa židne kože, sem pa ravnokar pogruntal da je prav židana, bom nekaj spremenil... Oh kako lažje bi bilo, če bi zraven še nov SSKJ pisal :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!