Plamen okoli plamena se ovija,

sredi njega duša neuničljiva.

A samo ovoj,

ker tudi v njej je strašen boj!

Sreča v njej je iluzija.

Radost v njej je prevarljiva.

Žalost hoče ven uiti

usoda pravi: "tu moraš biti!˝

Žalost s samoto prijateljuje,

ker druge vere so ji tuje.

Ljubezen, jeza, strah

to za njujo ni preplah...

Izogibata se teh navlak

postajata svojevrsten prvak...

 Upanje pa njiju zalezuje,

da obup se kar spahuje.

Tako žalost samoti pravi:

˝Le domišljija naju lahko zadavi!"

.eva.