Postelja otopelih čutov, klobučevina, gosje perje, zdriz med ušesnimi bobniči in sobno tišino, ponik med prstnimi blazinicami, rjuha prelepljena z nalepkami, nikjer omare, nema vrata, hlipajoča naoknica, nikjer mene, izbrisan čas, ko vstajajo matere in none in se primikajo, da narašča njihova teža, da se kristalizirajo njihovi pogledi, da vonj prerašča v nikogaršnji otip, telo hiti v izgorevanje, postaja številka, ki jo brišejo otroci otrok, dokler ne postane zalogaj hrane brez vonja in okusa, brezoblična prihodnost, ki čaka na preboj svetlobe.
starčevsko čelo
poravnane podobe
v sivo in modro
Preizkušam se v tej japonski obliki, a nisem prepričana, če je to to. Morda bi ohranila samo prvi del kot pesem.
Lp A
Bez obzira da li je to - to, misleći na formu, rad nosi izuzetan emotivan naboj i za mene je, upravo to, dovoljno.
lp
Jagoda
Meni je všeč, trpka tema, o japonskih oblikah pa žal vem premalo, da bi lahko bolj konstruktivno komentiral. Samo beseda prebitkov na koncu prvega dela me malo moti, bolje bi se mi zdelo, če bi čakal prebitke ali pa kar prebitek svetlobe. Vendar bi bila kakšna druga rešitev po mojem mnenju še bolj ustrezna, saj je prebitek nekaj, kar je presežno in ne nekaj, kar naj bi se nekam prebilo. In če gre za presežno, to pomeni, da je svetloba že prisotna, čeprav tega v prej napisanem ni zaslediti.
Lp, Žiga
Hvala vama , spoštovana Jagoda in Žiga za to, da sta se poglobila v pesem. Veliko mi pomeni. Glede besede prebitek svetlobe pa bom razmislila. Mišljeno je, ko svetloba prebije sence oz. temo. Morda preboj, ampak mi zveni militaristično.
Lp
Andrejka
Poslano:
13. 01. 2017 ob 17:42
Spremenjeno:
13. 01. 2017 ob 18:16
Všeč. :) Vse bolj se me dotikajo razmisleki o času. Po moje to dobiš s sivino ;)
Spremenila bi le haiku, v formo 5-7-5. Čeprav menda ni nujno.
Morda -
starčevsko čelo
podobe poravnane (vzvalovane)
modro in v sivo
Lp
Irena
Z zrelostjo oz. staranjem gotovo več razmišljaš o sebi, o tem, kaj si ali boš zapustil zanamcem, kaj se bo razgubilo v času, kaj ostalo... ampak sam čas je relativen, kajti sprejemaš ga vedno bolj kot nekaj trenutno dogajajočega se ... včasih te pa ob odtekanju kar stisne. O tem smo dosti pisali.
Kar se tiče haikuja: gl. oblika poravnava ( kdo?sivo in modro čelo...)morda res ne paše semkaj, bolj se nagibam k tvojemu predlogu - prid. poravnane podobe. Torej
starčevsko čelo
podobe poravnane
v sivo in modro
Hvala za namig, Irena, pa prisrčen pozdrav
Andrejka
Andrejka
Izplača se vračati nazaj in pogledati "zorenje". Prvo branje je vsaj v meni pustilo motne vtise. Sedaj se je voda zbistrila.
L.p.
"filia"
Me veseli, da tako čutiš, filia.
Lp
A
Andrejka, tudi sama se strinjam z Žigovo pripombo o pribitkih, ki je več kot konstruktivna, jaz bi jo upoštevala ...
Glede haikuja pa, ja, seveda je bolje, da je haiku v formi, tako bo še lepše dopolnil prozni del, ki je sam po sebi že čista poezija.
LP,lidija
Hvala za tvoje strokovno mnenje, Lidija. Upoštevala sem tako Žigov predlog, da prebitek svetlobe (ne pribitek, kot se je pomotoma izpisalo tebi)ni nekaj, kar bi se prebilo skozi oblake, ampak je ostanek svetlobe, ki je že tam..., kot tudi predlog za dopolnitev haikuja, ki mi ga je ponudila Pi. Se beremo še naprej.
Pa lep pozdrav
Andrejka
urednica
Poslano:
19. 01. 2017 ob 17:31
Spremenjeno:
19. 01. 2017 ob 17:33
prebitek, ja :) to je površnost, manj pomota ;)
morda bi dala namesto starčevsko raje starčevo čelo? zato da bo stvar bolj konkretna, določna, kakor je za haiku potrebno ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!