skromne babice polnokrvnega nekoč
sedele so na lesenih klopeh
v toplo zakurjeni prednji izbi
s širokim nasmeškom so luščile
bučnice sončnice koruzo fižol
njih besede so tresle trajne zvedave zvezde
in iskrice v očeh so otrokom sejale modrost
zgarane babice skorajšnjega včeraj
ponosno so stale na prvi plati nove hiše
vzele so na skrivaj vsaj eno dolgo posojilo
vse so imele enako kuhinjo na več obrokov
med delom so vijugale z vzgojo otrok
skrivaj so kadile in brale »doktor romane«
ključ od hiše so obesile otroku okoli vratu
odtujene babice sramota nespametnega danes
v medgeneracijski center gredo že zgodaj zjutraj
do kosila jih naučijo zagnati prenosni računalnik
za večerjo so že glavne zvezde na »facebook – u«
otroške slike s svojimi odtujenimi očmi zagnano lepijo
da kakajo plazijo lulajo se slinijo in vsi veselo »lajkajo«
med tisočimi "prijatelji" imajo vsaj dva skrita pedofila
Končno ... a žal za nekatere že prepozno!
http://www.vecer.com/nad-starse-zaradi-objave-fotografij-otrok-6262915
Res, ne le starši, tudi babice objavljajo marsikaj in nihče od njih navadno ne ve, kdo vse lahko vidi, deli in komentira.
Tudi dovoljenje otrok za objavo ni OK, saj se otroci še manj zavedajo zlorab (razen, če so morda že polnoletni).
Pesem kot svarilo in slika digitalne stvarnosti.
LP, mcv
* modricvet
Hm ... človeški možgani so narejeni tako, da pozabljajo. Preživetje - najmočnejša sila - sama dela svoj izbor. Splet pa ne pozablja. Resničnost je prozorna, povsem nevtralna, dokler ji ne označimo pomembnost. In dejstvo, da se večina ne zaveda posledic, ker je njihovo trenutno vzdušje - klima - izbira takšna, ne preseneča. Ljudje so najraje v coni ugodja, kadar ni nič potrebno misliti in prevzeti odgovornosti za svoja dejanja, takrat tudi ni potrebno videti svoj drugi jaz. Pod žarometi se ne vidi, da se v kotu nabira prah. Nekaj milimetrov ni problem, ko pa postane neodstranljiv, pa nastopi katastrofa. In tu nekje smo trenutno ... tik pod vreliščem. 12 let od ustanovitve, 10 letni otrok pa že nekako sam odloča pri katerem staršu bo živel in kaj mu je všeč in kaj ni ... sramota, ki ti jo naredijo najbližji pa je najtežja poškodba mlade duše, ki se šele uči zaupati.
LP,
KIA
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Klavdija KIA Zbičajnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!