Razkuštram svetle pramene
na grobem ozadju bežečega dneva
razklano nebo ne pušča senc
telo se obrne na glavo.
Plazeča se misel
išče zavetje v tkanini trenutka
ujeta v špranjo preteklosti
ostaja lebdeča v prašni praznini.
Poskusim znova
mehurčki brbotajo navzdol v temo globeli
pridih omame zastre čistost oblik
glas tišine me posrka vase.
Kot reka se zvijajo črke
na robu odlepljenega plakata
skočim iz struge na nepopisan breg
začnem od začetka.
Všeč mi je.
Morda namesto "ostaja lebdeti v prašni praznini" > ostaja lebdeča v prašni praznini
LP, mcv
Zelo sem vesel tvojih besed modricvet
in misel ostaja lebdeča...
Pozdravček, igorj, pesem se me je dotaknila - zanima me, čemu so v pesmi pike in velike začetnice, vejic pa ni - je kak poseben razlog ali gre bolj za zapis po občutku? Če je tako, bi ti priporočala opustitev ločil v celotni pesmi.
Lp, Ana
Lepo mi je, ko berem tvoje besede Ana.
V odsotnosti rime sem izpustil tudi vejice. Hvala za priporočilo glede ločil.
Lep dan ti želim.
Igor
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!