Bila je naša hiša
belo pobeljena
z lesenimi ganki
in nageljni na ograji.
Bila je naša izba
v njej kruhova zibel
v polnih peharjih
so hlebci dišali.
Bila je moja soba
postelja postlana
volnena odeja
in sivka v omari.
Bila so vhodna vrata
še beraču odprta
zdaj so z desko zabita
koraki so obstali.
Pesem, ki naredi močan vtis, preprosta, a močna, nostalgija za nečim, česar ne bo več ...
Brez patetike z ravno pravšnjo mero nežnosti v spominu na konkretne prostore doma
Lp, L
Draga Lidija,
hvala za lep komentar. Vesela sem tvoje pohvale.
lovrenka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lovrenka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!