JUTRANJA MINIATURA
njeno telo je dišalo po pečenem pršutu
in po črnem zimskem nebu so se vozile
zlate ladje s štrlečimi dimniki.
v podkožju so prepevali goli mravljinci
in lezli od hipotalamusa proti spolovilu.
kazalo je, da bi radi šli ven.
ukrotil sem besnečo domišljijo, si odprl
žile in mimoidočim voajerskim poetom
postregel z medenino svoje krvi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 06. 01. 2017 ob 07:50
- Prebrano 679 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 272.51
