nikoli niso zvezde tako blizu
res se jih lahko dotakneš
zableščijo
zažvižgajo
počijo
povsod so
v zraku
na tleh
v steklenicah
in kozarcih
zvezde našega življenja
drage in minljive
le jaz jih gledam v meglici
poln zelišč iz Jegra
in kuhanega belega
ne razumem zakaj
se veselijo
pojejo in pijejo
ker je umrlo staro
in ker je že novo na smrtni postelji
ne vem a nazdravljam z njimi
pa tudi vami
Simpatična novoletnica, osoljena z individualnimi razmisleki, ki se dotaknejo, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pohandy
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!