Labirint med očmi konja. Povsod trave. Trave z razcvetelimi rameni na belih lisah. Pokrite z žalobnimi napevi mahajočega klobuka. Zamah levo, ugriz mola. Osmica v zraku, andante. Trave na tržnici zmešnjav in veseljačenja. Nastlane z ogorki ožigosanega bika. Skok v barve na pravi poti. Hoja pod kopiti močnega otroka. Sijoče trave pravkar pomolzenih kobil. Viseče na vrvi, ki pleše z nepravilnimi koraki. Preveč prostora. Preveč neizrečenih gibov brez vetra. Jokajoče trave nebesnih volkulj s seski za nikoli rojence. Ponižno pokončnih in spetih z obljubo. Trave nedostojnih oblik. Sramežljivo skrite za pocestnim makom, ki se spogleduje z nizkimi krili. Sence oddaljenih jahačev pijejo iz narisanih veder. Pod gobci pena razlitega piva brez sedla. Trave. Oprijete trave mojih misli. Obzorja s konji.
Pogled, ki hkrati ne izpusti pokrajine in detajlov v njej ter človeškega barvanja prizorov (veseljačenje, glasba, vrvež, pisane druščine ...) ... Trave izraščajo iz pokrajine pesmi kot bohotne iskre posamičnosti ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!