ljubezen —
moje besede so nočne živali
težko kalijo na svetlem
podnevi
boleče drsi moj jezik
po suhem ledu
čakam —
večera
da te oblikuje
kot topel plastelin
da te lahko preštejem do sto
— sežem v tvojo svetlobo
ko siješ name v vseh barvah
ljubezen —
cvetiš
kot vitraž ledenih rož
ki goljufajo
nočne metulje
v mesečini ki trga oblake
se zaganjajo proti razbeljenemu steklu
vse barve si in še več
modra ki me napoji rdeča ki me zažge zelena ki me hrani bela ki me obžari črna ki me vpije
zaniham s tabo
v pozabo
najino življenje
se drobi
kot posušena krila vešče
zavite v umazanijo in pajčevino
lušči se v prah
kot stari furnir
Slikovit opis - ljubezen - , ki ima nešteto obrazov. Ni kaj, poklon avtorju!
lp, ajda
Odlični stihovi o LJUBEZEN puni emocije i boja.
Lp!
Katica
Oh, punci, sta me razveselili.
Ostalim pa, ki morda to preberejo, pa čimbolj poetično 2017!
Lp, B.
Oh, brezno, si nas pa čisto presenetil s to svežo ljubezensko pesmijo. Samo zanima me, čemu toliko črtic (saj ne vem, ali so dvojni pomišljaji ali vezaji ali?)?
Lp, Ana
Ola, bi rekel, da bolj pomišljal, nekaj mi pravi, da naj bojo tam. Presenetil, zakaj? Nekaj je tud takih, res pa ne vlagam rad metuljčkov in boleče duše in zlomljenih src v moje poetične prikuhe.
Lp, B.
Na posrečen način poosebljena ljubezen, prestavljena v živalsko kožo, kal, led, plastelin ... Njen barviti videz daje varljiv občutek topline, ki se mu p. s. povsem preda, in se zato razdrobi, pozabi.
Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!