na obrežju ramen ždi ogenj
tujec v pokrajini blata
ki se zrcali v njegovih očalih
prizvok nostalgije je v glasu
ko slepo poslušam in sledim

iskalec svetlobe vstopa skozi
boke ki so odklonili težišče
tlenja nekam v prihodnost
med leče izohips na obzorju
vrtinec prividov bledi v nič

ogenj čisti moja podnebja
in oži razkorake med nama
razkriva ustroj dvomov in stigem
se prižema na notranja spoznanja
prebuja živalske vzporednice

od poletja do poletja se pne
breme neizrečenosti in bojazni
da bo zmanjkalo goriva
v steklenih oljenkah in bom
zgrešila na enem od križišč

medtem ko zima poje svoje
izštevanke in se plazi
skozi premrle praznine pomenov
se prekrivam s trdimi podplati
in spuščam vase slepega pastirja

modricvet