Jutro trguje s protezami.
Funk doni iz živih meja.
Možnost za spoved je že zdavnaj
od starosti opešala.
In mimoidoči so volhki
kot Diogenove kosti.
Če je nič stopinj, pojejo alelujo.
Grozijo, če je minus tri.
Megla se redko dvigne.
Čemu bi se sploh, se sprašujem?!
In jutra so čisto znosna,
dokler vsaj narahlo dežuje ...
Vedra pesem (podložena z alelujo in funkom) o meglah naših dni ... da se sprijazniš z njo - čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krajnc
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!