V zrel jesenski gozd bom šla ...
Tja, kjer še živijo veverice,
kjer vsako Jutro prebudijo ptice,
tja, kjer je mir in kjer so znane vse stezice.

V tisti, najin, gozd bom šla,
kjer je ves kostanj dozorel,
kjer kos še svoje melodije ni izpel,
kjer so macesni, hrasti in poleti borovnice.

Tam so še mehke, mahovne poti,
v zrelih krošnjah še vedno veter zabuči.
Tam vedno moja misel med spomini išče,
in najde. Tam, kjer je dveh ozkih potk stičišče ...

alineja