Tista o možu, ki je stal na vrhu gore in tulil
Tista o možu ki je stal na vrhu gore in tulil
pa ni bilo vetra da bi odnesel njegov klic
in se je utopil v njem
ko je zapolnil tišino
Tista o možu ki je šel v Nemčijo
pa se je pozabil vrniti
skupaj s svojo prtljago
mogoče se kdaj spomni
Tista o poti ki je ne bi smel prehoditi
pa ga je premamila s svojimi vrhovi
da je popolnoma pozabil
na svojo ženo
Tista o vetru ki se je vrnil
pa ji ni hotel povedati kje je bil
le da bo odšel
ko ga bom zopet rabila
Tista o možu ki je bral poezijo
in ljubil drevesa
pa je izginil skupaj z njimi
in s seboj vzel moj glas
Pesem se me je dotaknila, le 3. kitica se mi zdi nekoliko nerodno zapisana, nimam pa ideje, kako bi jo popravila.
Lp, Ana
Ali to zveni kaj bolje? Morda slabše?
Boljše, morda moti še ta dvojina, bi bilo v redu:
da sta popolnoma pozabila / da je popolnoma pozabil
na njegovo ženo / na svojo ženo
Kaj meniš? Lp, Ana
Hvala za odgovor in ja, morda je bil tu zapis res nekoliko nejasen ...
Samo še prvi verz zadnje kitice:
Tista o možu ki bral poezijo (je bral?)
Lp, Ana
Opala, to je bil pa tiskarski škrat ;)
Pesem je zanimiva tudi zaradi posrednega pripovedovanja: formulacija tista o možu ... in njegovih dejanjih, ter interpretacija le teh (ni bilo vetra, se je pozabil vrniti, ni hotel povedti ...) ki se na koncu izteče v razkritje (zamenjava žene za prvoosebni p.s.) ... čestitke,
Ana
Hvala. In hvala za potrpežljivost ;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: um
- 18. 12. 2016 ob 20:32
- Prebrano 1018 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 349.93
- Število ocen: 12