Ogbunabali!

v neki kamri naših src

so izmerili absolutno ničlo:

 

vzgojili so jo izvenzakonsko

in jo vneto pitali z granatami.

 

za vsakim vogalom nekdo trga

s klasja osamljenosti

 

in čaka, da odkopljejo ruševine.

 

»dajte jih, vse jih dajte!« vpije

možakar, ko razbija steklenico ob prsi.

 

dežela vročih senc pa umira!

 

vsakič, ko mežik razpre kuliso,

drvi krogla iz tulca

 

in ko se iztiri,

zardi

 

sirijski deček,

ki ni nič kriv.

 

in korale modernega človeka

počasi, počasi odmirajo.

 

 

 

 

 

 

 

*Ogbunabali, po nigerijskem izročilu

božanstvo smrti, ki ponoči ubija svoje žrtve,

ki so zagrešile neizbrisljiv zločin.

Luka Benedičič - Mladi Pesnik

Andrejka

Poslano:
18. 12. 2016 ob 21:24

Pa še kako umira vse , kar je rdečega v evropskem človeku. Krasna pesem. Polna primerov o človečki krutosti, pesniško ubesedenih.

Lp A 

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
24. 12. 2016 ob 19:12

Smrt, ki nima konca in ne cilja, ki se zgodi kar tako, iz cevi  zgrešenih prepričanj, sovraštev in civilizacijskih zmot - krik v svet, ki se prazni in pogreza v temo ... čestitke,

Ana


Zastavica

Luka Benedičič - Mladi Pesnik

urednik

Poslano:
24. 12. 2016 ob 19:19

Hvala, Ana,

in prijeten praznični večer,


MP

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Luka Benedičič - Mladi Pesnik
Napisal/a: Luka Benedičič - Mladi Pesnik (urednik)

Pesmi

  • 18. 12. 2016 ob 18:54
  • Prebrano 685 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 304.42
  • Število ocen: 9

Zastavica