ti razuzdana, jalova žival v čarobnem in lažnivem
krogotoku žgečkljive radodarnosti! so ljudje, ki so
kot nemočne veverice vpeti v tvoje zobato kolesje,
v tvojo patologijo prispodob, v tvoje vlažno perilo;
in smo drugi, ki krmarimo med tvojimi tisočerimi
seski, te gnetemo, sesamo in zlorabljamo, da boš
nekoč le še suha, izžeta koža, zamrznjena v trdni
steklovini naših src kot spominčica v smoli smrti.
Oh, tak prepad zija med enimi (tistimi) in drugimi ... da se le ne bi izdejanjila, pesem ... čestitke,
Ana
ja, tako se mi je zapisalo.
;)
hvala, ana.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!