Človek Božji, odpri oči,
pozabil si na sebe,
živiš brez cilja in v zablodi.
Pozabil si slediti sanjam,
ki v duši, srcu nosiš jih,
vse iz mladosti trpkih dni.
Prepuščaš ne gotovi se usodi,
tiranom v
družbi brez vrednot.
Kdaj zrl boš v čas nazaj
in za korak v prihodnost,
v neomajno srečo
in poiskal umirjeno življenje.
Ne! ne smeš tako naprej,
ozri se naokoli, poglej!
Zri sebi in drugim v oči, nam,
ki si želimo tvoje, neizmerne sreče.
Ne da ti vest miru
in v duši tlijo prebujene želje,
ne usihajoče sanje,
Zato spet moral boš naprej,
da uresničiš jih, objameš.
Naj nič te ne ustavi,
ko v sebi našel boš otroka, sebe!
Ga izživel,
le to popotnica v tvoje,
zdravo, srečno
in novo bo življenje.
Romano, pjesma za razmišljanje. Odlična.
LP!
Katica
Zahvaljujem Katice, pozzz!
Vse prevečkrat si zatiskamo oči.
Želim ti lep večer
Hvala westre, nočko želim!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: romano
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!