On je urejen,omikan, čeden 

in občudovan gospod.

In kaj misliš, kako je njej?

Ko briše školjko,

usrano od driske,

ko pere njegove  gate

in ja, kaj misliš kako je njej,

ko on  stoji na odru v beli poškrobljeni srajci,

ki  jo je  z zveriženimi, bolečimi  rokami

s štirko drgnila  s peklensko vročim peglajznom pozno v noč...

Ššššššššššš ko,ko,ko je zašumelo v kurbišču zaoderja,

ko se je  pripetelinil v sposojenem svilenem fraku,

ki se je črno lesketal,

kakor da je  pravkar pripeketal iz pekla,

in ja njuno   dete,  ki to že dolgo več ni,

jo je  z ganjenimi očmi pogledalo,

strokovno ugotovilo, kako je to mogoče,

da je danes tako srečen tale oče.

Kaj misliš, kako ji je,

ko je tem kokošim v starem krznu zmeraj na razpolago,

ko tolaži, gladi,

jih ure in ure posluša in dela usluge,

vse te kokoši,

ofucane, zapuščene s formalinom prepojene ,

šššššš    ko, ko,ko,ššššššššššššššššššc.

Veš a ne , veš kako ji je!

Veš, da si česa boljšega ne zasluži!

Ona  ure in dneve čaka, počaka, potrpi in vse naredi,

lin