sopotnik
Noč se je skrila k meni.
Zapis roženice
zbrska podobo človeka,
ki stopi v moje bivanje.
S svetlobo lune vzbrstim,
ko na valovih šepetanj
obraz poboža stegna.
Drgetanje membrane me zbuja
in svet sanj izginja s sopotnikom.
Skozi spraskana zrkla
srkam pordela mesta.
Zopet zaigrana ekstaza.
Zajamem bolečino.
Ugasnem ihtavo željo,
ter spustim v naročje dan.
prosim za kakšno idejo zadnjo kitico bi še malo predelala
lp, HELP ME
Mateja
Hm. Morda zajameš kar bolečino in jo razmažeš po celem telesu? Ne vem, tuhtam. Pa vejica manjka za tretjim verzom.
Lp, Žiga
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
- 12. 12. 2016 ob 22:02
- Prebrano 506 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 110.33
- Število ocen: 7