Levitev

Lupina nezrelega sadeža je bila moja koža,
z belim nožem so jo odrli z mojega telesa.
Keramika se je razsula na gladkobi ploščic,
čakal sem da me razreže.

Nisem več imel brazgotin, odvzet mi je bil obraz,
brez glasilk sem kričal pred zakrinkanimi obličji.
Uglajeni hordi sem uničil cirkuško kariero, z rokami polomljenih dreves.
Visel sem s svojih vej, bil sem najlepša žena sveta.

Slabo sem obvladala zadnjo fazo poleta,
čeprav so mi bile podarjene široke peruti.
Nikdar jih nisem hotela zlomiti.

Videla sem te zamahovati s krili tik nad tlemi,
s premajhnim občudovanjem da bi te posnemala.
Pognala sem se s trebuhom na zemljo, ostala sem albatros.

Ana Marija Garafol

Komentiranje je zaprto!

Ana Marija Garafol
Napisal/a: Ana Marija Garafol

Pesmi

  • 18. 03. 2009 ob 10:16
  • Prebrano 893 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 253
  • Število ocen: 8

Zastavica