Vedno me napiše narobe
to življenje
s smaragdno dušo.
Jaz pa se slišim potapljati v plitvine.
Vidim vijolično v koralah
med večnim begom v abstraktno ječo,
kjer umirajo jate
in se redčijo črede.
Ne morem dalje v istih hlačah.
Ne v istih dveh barvah,
v katerih so vzredili pingvine.
Ob pomanjkanju pigmenta
in izgubljanju odtenkov
izgubim vrelišče.
Šele oblečena v kontrast preminem.

Nama je vseeno,
najdeva se zvezanih oči.

Življenje.

lorellia