Iščem potrditve,

ki jih spravljam pod risbo pričakovanj.

Stegujem roko h miru

v množici podtalnih negodovanj.

Ker močno želim

po tiho zakričim.

Ker močno želim

se spet snu prepustim.

A znova me zbudijo

nikoli dokončna vprašanja.

Kdo sem jaz?

Kdo je ta podoba, ki pravim mu obraz?

Kje je moj končni pristan?

Očitno miru kmalu ne doživim.

Zopet ugotovim,

da danes še ni dan,

ko dokončno zaspim,

da  si na to odgovorim.

raketa