skomignil si z rameni
in me odrinil daleč proč
znašla se v neznani pustinji
sem pustila, da me ukrade noč.
tavala sem sem in tja
nevede ali obstaja izhod
zemlja se mi je izmikala
ko uho zaznalo je strašen krohot.
na ves glas zaječalo je srce
predno upanje dokončno zaspi
težke so neizrekljive besede,
vpijoče v svetu kjer odmeva ni.
solzna rosa je objela zadnje bilke
meni pustila, da utrgam še en cvet
sredi srca bodo zaigrale še ene sanje
v katerem bo realnost mnogo lepši svet.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: raketa
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!