ČLOVEK

Vsako razdobje narave ima svojo lastnost,

najbolj ga razdvaja stopnja duhovnosti
v tem času bi bil pomen

večnega bivanja nepomemben.

Duhovnost je v resnici trenutna razina

naše civiliziranosti in humanosti,

saj je nad nami še vedno vplivni materializem,

a le ljubezen naj bi bila prisotna v vsakem obdobju.

Naše življenje na zemlji,

je v resnici gostovanje duše v telesu

v katerem spoznava svoje trenutno stanje.

Zakoni  narave so ponavljajoči

in med njimi vlada zakon močnejšega

v katerem je človek s pomočjo duhovnosti

zavzel svoje vidno mesto.

Duhovnost je naša obramba od zlobe

v tem nemirnem in zloveščem času,

v katerem naš razum išče pravo pot,

ki naj bi ga odrešila od grobega materializma.

Trd je boj človeškega razvoja,

duhovnost in ljubezen  se še nista prepletli

in našli v skupnem imenovalcu,

za katerim se trudi  že na veke

dvonožno bitje imenovano- človek.

tomi