Jack Daniels mi dela družbo,
ko raziskujem,
kje je nebeški ključ spominov,
Prijatelj moj.
Vidim dva fantka,
kako skupaj igrata nogomet,
naredita prve zavoje na smučeh,
Se srečna sankata po mrzlem snegu.
Spomnim se najine zaveze,
da bova amortizirala skrbi,
jebala to življenje,
ker ni resno, ga jemati zares.
Spomnim se mladoletniških pretepov,
vedno si stal poleg.
Bil si pravi heroj, moj ponos.
Pogrešam najina druženja z mladimi damami,
ko sta bila najina korenjaka
vzrok , da se je ženski krik naslade,
kot tsunami širil naokrog.
Še vedno čutim, da hodiš poleg mene.
Z ponosno dvignjeno brado,
angelskim nasmehom,
prodornimi očmi
v katerih se vidi moj obraz.
A jaz,...; le jaz sem
Tisti, ki sem še vedno znova isti
Presunljivo ... gane tvoja pesem
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dingo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!