OSMI potnik
Ignoranca
tiho lega
kakor sardina
v pločevinko.
Besede kakor mrtve
padajo
kakor ustreljene žrtve,
nekaj omembe,
da je nič nič
in zbogom.
Počasi
se naveličujem
niča,
a še vedno se s smehom
prebujam in se priklonim
večinoma nikomur,
ker je vse okrog le senca
in bledo izginjam
z včerajšnjimi spomini
med izgubljenimi
žrtvami vesolja.
Padem v prazni nič
totalne črnine.
Iz totalne črnine v objem sončnih žarkov, topline.
Želim ti lep dan
Oh, ta nič ... en sam nič, pa zna zaboleti, kot da ...
Lep dan si naredi!
Lepa pesem Irena, bravo!
Lep večer imej!
Romano, vse dobro
Danes se mi malo mudi veš zdaj zjutraj.
Lep dan ti želim in hvala ti.
I. Šelmić
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 05. 12. 2016 ob 07:59
- Prebrano 697 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 178.62
- Število ocen: 12