Dama deseniška

Veter zavleče se v slamnate strehe,

dimnikom sajasti dim razkadi.

V cestni prah piha in ga vgradi

v hiše kovačev in njihove cehe.

Z mesta po cesti tja v stara drevesa,

v praprot, mahove, lišaje in hraste,

v gozdno sredino, kjer stolp trden raste,

skrije pihljaje v zelena nebesa.

 

Tam na terasi zeleno-nebesne

zro v dalj oči, kakor kamen v potoku,

ki se prepustil je mrzlemu toku.

So kot najlepše od vseh hčeric Vesne.

Njeni lasje v njenih kodrih zlatijo.

V licih kraljuje skrivnostna bledina,

kakor na jaso, ko zre mesečina,

ki se še srnice je ne bojijo.

 

Zažvrgole v gozdu škorci, sinice

mili pozdrav v domotožnem d molu,

ki kakor brus se odplazi po dolu,

vabit k prepevanju še druge ptice.

Zdi se, da smreke v poldrugem stoletju,

leske ter hrasti, jo bukev beline,

kličejoz 'z gozda in z gozdne čistine,

naj se pridruži v šumenju in petju.

 

»Pojte sinice, prijatelji škorci!

Pojte, če še je not' pesmi kaj v vas!

Ker pa zbledel mojih pesmi je kras,

pojte sami, kot sem jaz, stihotvorci.

Breze šumite, tja, kjer sem se pasla.

Kjer kot otrok sem, še bela na jasi,

pela zgolj pesmi z najlepšimi krasi.

Zdaj pa v tem stolpu sem mrtva, ugasla."

 

Hrupno zasliši odmeve korakov,

saj k njej prihajajo trozvezdi rablji.

Smrti žvenket se zasliši na sablji.

Ostre ukaze se sliši vojakov.

Sama stoji ob ograji terase,

kjer še za enega, zdi se, je mesta,

Brez upov tam je bledeča, a zvesta.

Misli na njega, pozablja pa nase.

Sliši se glasno vojakov korake.

Sliši se glasno šumenje gozdov,

Sliši se v sabljah čarovniški lov,

Sliši se veter in sliši oblake.

Sliši sekira se. Ali boli?

Sliši se Vesna in sliši Kresnik.

Noč sliši kresna se. Kdo bo krvnik?

Šepne: »Prihajam!« in v zrak poleti.

 

Več se ne sliši in več ne odmeva.

Več ne bledi in nič več ne prepeva.

Tiho je Vesna. Vse tiho je zviška.

Tiho v bršljanu pa tudi je reva,

dama nekoč, zdaj povest deseniška.

Peter Rangus

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
06. 12. 2016 ob 10:08
Spremenjeno:
06. 12. 2016 ob 10:17

Veter zaganja se v slamnate strehe,

v dim, ki iz dimnikov ven se kadi.

Veter po cestah se prašnih podi

v hise kovačev in njihove cehe.

Z mesta po cesti  in v stara drevesa,

V gosto mahove, lišaje in hraste,

v gozda sredino, kjer stolp trden raste.

Tam na terasi zre v davna nebesa.


 

Njene oči so zeleno-nebesne,

kakor da kamenček so tam,  v potoku,

ki se prepustil mrzečem je toku.

So kot najlepše od vseh hčeric Vesne.

Njeni lasje v njenih kodrih zlatijo.

V licih kraljuje skrivnostna bledina,

kakor na jaso, ko zre mesečina,

ki se še srnice je ne bojijo.

 

Zažvrgole v gozdu škorci, sinice

Pozdrav njej  v otožnem, vabečem d molu,

ki kakor brus se odplazi po dolu,

klicat, da naj se pridružijo ptice.

Zdi se, da smreke v poldrugem stoletju,

leske in hrasti in bukev beline

kličejo 'z gozda in z gozdne čistine,

naj se pridruži v šumenju in petju.

 

»Pojte sinice, prijatelji škorci!

Pojte, če pesmi še ždijo tu,  v vas!

Ker pa zbledel mojih pesmi je kras,

pojte sami, kot sem jaz, stihotvorci.

Breze šumite, tja, kjer sem se pasla.

Kjer kot otrok sem, še bela, na jasi,

pela zgolj pesmi z najlepšimi krasi.

Zdaj pa v tem stolpu sem mrtva, ugasla


 

Hrupno zasliši odmeve korakov,

saj k njej korakajo trozvezdi rablji.

Smrti žvenket se zasliši  na sablji.

Ostre ukaze se sliši vojakov.

»Se ne bom rabljev, vojakov nič bala.

Zdaj bi zletela, če imela bi krila

tja kjer brez greha lahko bi ljubila.«

To je dejala, ko jih je čakala,


 

Sliši se glasno vojakov korake.

Sliši se glasno šumenje gozdov.

Sliši iz stolpa se jeza grofov.

Sliši se veter in sliši oblake.

Sliši sekira se. A bo bolela?

Sliši se Vesna in sliši Kresnik.

Noč sliši kresna se. Kdo bo krvnik?

Rekla: »Prihajam!« je in poletela

 

Več se ne sliši in več ne odmeva.

Več ne bledi in nič več ne prepeva.

Tiho je Vesna. Vse tiho je zviška.

Tiho v bršljanu pa tudi je reva,


  dama nekoč, zdaj povest  deseniška.







Peter, fajn balada, ampak tista dama na koncu vsake kitice ne funkcionira, ampak samo lomi pesem in  bralca meče iz ritma. Zato sem zgoraj vrgla moteče vrivke ven in damo,  ogrnjeno v metrično shemo, pustila samo na koncu 


Popravila sem tudi par malenkosti (se spomniš, enkrat sem ti že napisala, da predlog v/z/s... ni samostojen zlog.)


Še par nerodnosti je v pesmi, poskusi se z njimi spoprijeti sam. Recimo tukaj

Sliši se glasno šumenje gozdov.

Sliši iz stolpa se jeza groFOV


Teh grofov pa res ne moreš brati s poudarkom na zadnjem zlogou samo zaradi metrike!!


Pa tole

Veter zaganja se v slamnate strehe,

v dim, ki iz dimnikov  (ven ... ??) se kadi.


Tale ven je tukaj čisti  formalistični vrivek, tu samo zaradi metrike, itak da se dim ne kadi noter


?


Lp, lidija

Zastavica

Peter Rangus

Poslano:
06. 12. 2016 ob 12:47

Zelo lepo, da se ti da ukvarjat tako z nami. Sem popravil oziroma spremenil. Ja ta v mi predvsem rad skoči kot samostojen zlog. Bom bolj pazljiv v prihodnje.

Tudi damo deseniško sem dal stran... Maš po vsej verjetnosti kar prav, da ne gre ritma "prelamljat". Samo včasih se mi zdi ( verjetno zaradi tega, ker je kar nekaj poezije neritmične danes ) da prevelika ritmičnost izpade preveč otroška. Pa temu tukaj ni glih tako... Je boljše brez teh trohejev.

Me pa tvoji klicaji gladko popeljejo nazaj v osnovno šolo. :)


Hvala še enkrat,


Lp Peter

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
06. 12. 2016 ob 14:11

ja, kaj morem, pedagoški pristop, pač. No, da bi ritmičnost povezovali z "otroškostjo", to pa prvič slišim ... še ti zdi tale pesem otroška, ker je "ritmična?" http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/105336/odzvanjanje.

  Obratno je, če že pride kakšna prekinitev, mora imeti efekt, tam je zato, ker mora biti, ne pa kar nekaj na silo ...


LP, Lidija


Zastavica

Peter Rangus

Poslano:
06. 12. 2016 ob 14:20

To bom vzel kot retorično vprašanje. Se mi pa pri sebi včasih tako zazdi. Ali pa se mi zazdi, da se zaradi pretočnosti porazgubi, kar sem hotel povedat. Ne vzemi narobe, imam mnogo raje ritem, kot pesem brez njega... samo... mislim, bom šel malo potovat po bolj "kompleksnih" ritmih... - u u - u - u u -... Drugače je pa ta presekajoča dama deseniška, nastala, ko sem narobe naglaševal Lady of Shalott... :)

Za konec, ti dam prav. Tukaj ni šlo za nek kompleksen ritem, temveč zgolj za neumesten presek ritma.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
06. 12. 2016 ob 15:27

Vsekakor čestitke za super balado. Ravno pretočna, ritmična nota ji daje dodatno vrednost.

Lp, lidija 

(ps: morda boš opazil, da sem ti popravila nekj vejic in tam pri korakanju ukinila  nepotrebno podvojitev ...)

Zastavica

Peter Rangus

Poslano:
06. 12. 2016 ob 22:01

Lidija še enkrat, najlepša hvala.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Peter Rangus
Napisal/a: Peter Rangus

Pesmi

  • 04. 12. 2016 ob 15:32
  • Prebrano 712 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 264.44
  • Število ocen: 9

Zastavica