Priklon
Nekako prepišno je tukaj …
ko odhajam, ne da bi odšla
in prihajam, ne da bi prišla
se mi že včeraj zavleče v jutri.
Nihče me ne pozna,
čeprav me vidite vsi,
nikamor nočem priti,
a sem že utrujena od poti.
Hočem spati v tvojem trenutku,
predstave nočem zamuditi,
budna sanjam svoj priklon,
odrecitiram,
rečem, ne, hvala in grem,
da bi se spet lahko vrnila.
Čas je za aplavz, za navdušen smeh!
Nekako prepišno je tukaj
in časa nimam na pretek.
Nihče me ne pozna,
čeprav me vidite vsi,
nikamor nočem priti,
a sem že utrujena od poti.
Res je, nihče te ne pozna, ni jaz, ker te ne vidimo in ti utrujena si od poti. Lušna prijetna pesmica...
Lepo nedeljo!
Hvala za odziv, Romano!
Lep nedeljski večer ti želim.
Nihče me ne pozna,
čeprav me vidite vsi...
Arabela prijetno te je brati.
Lep večer
Hvala, Westre.
Malo še spreminjam to pesem ... tu in tam se mi zatakne.
Hvala za prijazen komentar.
Lp
Poslano:
04. 12. 2016 ob 21:50
Spremenjeno:
04. 12. 2016 ob 21:50
Zanimiva pesem o odhajanju, ki to ni.
Predlagam nekaj sprememb v tretji kitici:
Hočem spati v tvojem trenutku,
nočem zamuditi predstave,
budna sanjam svoj priklon,
odrecitiram,
rečem, ne, hvala in grem.
Lp,
Vesna.
Vesna, hvala za predlog. Delno ga bom uporabila..
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: arabela
- 04. 12. 2016 ob 11:32
- Prebrano 903 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 328.26
- Število ocen: 15