na robu jate

se je zgodilo

 

utrujena samotnost bitij

je udarjala ob moje olesenelo drobovje

v ostarelost ujeti mladiči

so z istimi tihimi glasovi

ponavljali vsak svojo rotitev

 

lačni smo matere

žejni očeta

brat mi je Kajn

sestra Dalila

 

pozabljala sem

z volčjo slino označene otoke

ponujajoče se

iz že davno usedlega časa

z enega na drugega

sem plavala

kot bi imela plavuti

 

in luske in kožo in grče

in zamolčana vprašanja

odgovori - posredovalci usode

izžgali so pečat

začrtali poteze obličja

vem

moralo bi ostati zastrto

pod imenom drugega krdela

 

poetesa

Ana Porenta

urednica

Poslano:
11. 12. 2016 ob 16:59

Občutje vrojenosti v človeški rod, neizbežno iskanje bližine in spoznanje, da so vse na nek način nedosegljive (izjemno težo dajeta tudi Kajn in Daila), utrjuje prepričanje, da smo sami, osamljeni, da kljub zamahom ne izplavamo iz krdela ... čestitke,

Ana

Zastavica

poetesa

Poslano:
11. 12. 2016 ob 19:11
Spremenjeno:
28. 02. 2017 ob 22:29

Hvala :).

Lep večer, mm. 

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

poetesa
Napisal/a: poetesa

Pesmi

  • 04. 12. 2016 ob 11:20
  • Prebrano 716 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 380.37
  • Število ocen: 11

Zastavica