
tiho
kot dotik lune
stopam
rosno in milo
k tvojim nogam
jih obrnem
proti sebi
da začnejo
drhteti
rahlo
kot šepet murve
v laseh
in teči
k meni
hitreje
kot pesem
zbujenih logov
in božati
moj obraz
brez besed
kot vojak na straži
cvet
da bi znova
dihal
Vesna, ni težko pojasniti, zakaj se začnejo oči nekako samodejno sprehajati po pesmi: Preprosto čudovita je ... :-)
Lp, Sašo
... rosna in mila se me je tiho dotaknila; lepa pesem kot večina tvojih, Vesna;
lp, koni
Posebna! Fajn je, če vemo, da ljubezen, ki jo iščemo čepi v nas.
lpb
… tiho stopamo vase
Mislim, da sem ti to že napisal; tvoje čudovite pesmi so še čudovitejše, ko jim dodaš nekaj mehkobe. Lepo!
Vse dobro
Dimitrij
Se strinjam, mehkoba (ki niti ni tako značilna zate), to pesem naredi posebno - prizor bližine, ki se vzpenja s prav obrnjenimi (drug k drugemu) stopali ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!