tiho
kot dotik lune
stopam
rosno in milo
k tvojim nogam
jih obrnem
proti sebi
da začnejo
drhteti
rahlo
kot šepet murve
v laseh
in teči
k meni
hitreje
kot pesem
zbujenih logov
in božati
moj obraz
brez besed
kot vojak na straži
cvet
da bi znova
dihal
Poslano:
02. 12. 2016 ob 06:27
Spremenjeno:
02. 12. 2016 ob 06:36
Vesna, ni težko pojasniti, zakaj se začnejo oči nekako samodejno sprehajati po pesmi: Preprosto čudovita je ... :-)
Lp, Sašo
... rosna in mila se me je tiho dotaknila; lepa pesem kot večina tvojih, Vesna;
lp, koni
Posebna! Fajn je, če vemo, da ljubezen, ki jo iščemo čepi v nas.
lpb
… tiho stopamo vase
Mislim, da sem ti to že napisal; tvoje čudovite pesmi so še čudovitejše, ko jim dodaš nekaj mehkobe. Lepo!
Vse dobro
Dimitrij
Se strinjam, mehkoba (ki niti ni tako značilna zate), to pesem naredi posebno - prizor bližine, ki se vzpenja s prav obrnjenimi (drug k drugemu) stopali ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!