Nekega x dneva
Sem pustila samo sebe
čakanja,
preganjanja sence
hladnih zidov,
ohlajanja mlačnega srca
nekje izpod hrasta,
kjer obupanci in samotni
vzamejo svoj košček veje,
da se držijo življenja
in pridejo naprej,
kakor čakajoči,
ki čaka in upa,
upa in meri tišino
z uro in negotovostjo
v tipanju zavedanja
na lačno jutro,
ki ga čisti zgodnje nebo.
Zarenčaj misel,
odpri usta,
zaženi se žival
naj od tebe iztečejo
zadnje moči,
sčisti poti
in ljubi,
neskončno.
Njega in sebe.
Poslano:
01. 12. 2016 ob 09:12
Spremenjeno:
01. 12. 2016 ob 10:27
Irena, tudi ti si danes napisala pesem sporočila, misli. Sicer zelo težka pesem in človek mozga v povezovanju zapisanega. Lepo
Imej tudi lep današnji dan!
Zarenčaj misel,
odpri usta,
zaženi se žival
naj od tebe iztečejo
zadnje moči,
sčisti poti
in ljubi,
neskončno.
Njega in sebe.
Krasna misel za začetek dneva.
Lp
Romano, dobro jutro
Če mi je uspelo dati v pesmi sporočila sem vesela, res.
Me veseli, da si si najdel čas in odgovoril za današnji dotik.
Hvala za odmev in srečen dan ti želim,
I.Šelmič
Ovo mi se jako dopada. A pogotovo sam završetak: ''... Njega i sebe.'' Tom jednostavnom konstrukcijom sve si rekla. Čestitam.
Lijep i topli sunčan dan ti želim! ☺
Del bi malce spremenila:
Sem pustila samo sebe
čakanja,
preganjanja sence
hladnih zidov,
ohlajanja mlačnega srca
nekje izpod hrasta,
ˇ
Čakam in
preganjam sence
hladnih zidov,
mlačno srce se ohlaja
nekje pod hrastom,
...
LP, mcv
modri cvet,
zelo sem ti hvaležna za tvoj trud, mi veliko pomeni.
Trenutno sem malo outsiderja pa me itak noben ne opazi, glede pesmi,
zato kar puščam, je pa ostanek mojih misli in hvala ti, resnično.
Želim ti lepi dan modri cvet,
I.Šelmić
Poslano:
01. 12. 2016 ob 11:51
Spremenjeno:
01. 12. 2016 ob 11:53
Katica, lepo pozdravljena
Ja, konec je takšen. Naj bo srečen, ne.
Hvala ti za čudoviti dotik
in lepi dan ti želim, I.Šelmić (nekaj sem narobe pritisnala, pa naj bo gori... .)
Nekega x dneva
Sem pustila samo sebe
čakanja,
preganjanja sence
hladnih zidov,
ohlajanja mlačnega srca
nekje izpod hrasta,
kjer obupanci in samotni
vzamejo svoj košček veje,
da se držijo življenja
in pridejo naprej,
kakor čakajoči,
ki čaka in upa,
upa in meri tišino
z uro in negotovostjo
v tipanju zavedanja
na lačno jutro,
ki ga čisti zgodnje nebo.
Zarenčaj misel,
odpri usta,
zaženi se žival
naj od tebe iztečejo
zadnje moči,
sčisti poti
in ljubi,
neskončno.
Njega in sebe.
Vaaauuu,sem se kar stresel:-)
Bravo.
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!