I.
hladi se
kmalu bo pomlad
pomrznila utripajoče popke
megleno je
saksofon vama
raztaplja hrbtenjači
čutiš medenino
na konici jezika?
jeklo v arterijah
puh med stegni
II.
temni se
med bliski neonskih luči
se piše nova biblija
in ti zahrepeniš po
čisto svojem
klubu za razvedrilo in zabavo
kjer se prešteva tvoja
senčna vojska
prvi drugi
prvi drugi
prvi drugi
eden vedno manjka
vedno eden vedno tisti
ki se pride k tebi skrivat
III.
noči se
osem proč je že
po hčerko
na plesne vaje
po sina
v glasbeno šolo
po jajca
za zajtrk
osem proč je že
pokriti
svoje
brstiče
Poezija, v kateri je moč zaznati odtekanje življeja kljub temu, da smo še kako vpeti.
Ne, nočem interpretirati, poskus natančne interpretacije je vedno prav taka napaka kot preveč "jasne" pesmi
... ampak ... vzdušje tele pesmi je pa res tako, da rečeš: Ja. Triptih treh plasti nočenja .
Lp, lidija
Hvala, Lidija ... ja, včasih vpeti odtekamo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kristian Koželj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!