Kar se

resnično giblje

v prostoru

je čas.

Vse stoji

slediš le trenutkom

ki izginjajo.

Kot lovski pes

na preži za nikoli

zaužitim obedom.

Klečeplaziš

mimo večnosti

utrujen od mnogoterih hipnosti

kot nasičena gmota praznine

ki pestuje popolnost.

Nasmehneš se

strmoglavljanju v pravo smer

kot vzponu minljivosti.

Darovalki lepote

se v ozadju skritih vzorcev

podobe zvrstijo v namen.

Samoumevnost te

v prostoru živega ubije

še pred zavedanjem.

Ko jo pokončaš

začneš.

Dare Gozdnikar