Zablodela ptica lastovíca
v dimnik naš je nek pomladni dan,
na kamin je padla, sirotíca,
črna kakor dimnikar, kot vran.
Pa se mi zasmili uboga tica,
da sem nežno jo položil v dlan
in na vrt odnesel, kjer kadica
vode stala v senci je platan.
In umila si telo je, krila
od pepela zlepljena in saj
in z deževnico se napojila,
pa zletela srečna v rosni maj.
Ovo nije pesma koju mogu komentarisati, jednostavno jer ne umem, nije to taj tip pesme koja meni leži, pregrub sam za ovakve pesme (u kojem bilo jeziku), a odlična je, nadam se da mi moje znanje slovenačkog jezika dozvoljava, da nisam drzak. Pokazuje lepotu slovenačkog jezika i onima kojima slovenački nije prvi jezik, a to je čini mi se teže nego onima kojima jeste prvi jezik.
Prijatno mi se učiti jezik od Tebe, Ž
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!