Sama s Teboj vsak dan, po večerji, ob kaminu,
bi se v naročju tvojem, čisto tiho, v klobčič zvila,
zapredla bi kot mačka, vse skrbi bi pozabila.
Vse poti brez cilja, nekje daleč, za seboj, bi zapustila.

Objela bi ti dlan, v oči globoko bi se potopila,
srca ljubečega in duše tvoje bi se dotaknila.
Skupaj odpotovala bi v neznane tuje kraje,
kamor nihče nikdar ni stopil, nihče ni videl prve zarje...

Tvoja roka bi se ljubeče dotaknila moje rame,
ljubezen tvoja bi zacelila vse moje stare rane.
Usnula bi tako, za kratek hip... Se v sanje potopila.
Vsako jutro bi zato, drug z drugim, srečna, se zbudila...
.

alineja