Kaj vzameš, človek, s sabo,
tja, na drugo stran,
kjer ni posvetnega bogastva?
Kjer ni denarja, ne zlata,
kjer je le mir, svetloba, glasba?
Ko pride čas, kaj vzameš tja?
So to solze,
ki se na licih tvojih dragih lesketajo?
So to misli in želje,
naj v vsaki stvari srečo imajo?
Je to roman,
ki si ga pisal in nikoli dokončal?
So to sanje, upanje,
ki si ga kdaj nekomu dal?
Je to Ljubezen, Sreča,
ki jo vzameš s sabo,
ko pride čas...?
Nihče ne ve!
Vsak izbira sam!
Jaz vem, da tudi tam,
vsak dan, prav vse,
še enkrat rada bi delila s Tabo!

alineja