znaš da te volim
i znaš da nikada
ne poklanjam cveće
ponekad
samo ponekad
(veoma retko)
darujem sećanje
na bele krinove u cvetanju
obočno se dogodi
da se baš tada
pod mojim prozorom
ugnezde dve divlje ptice
znaš da te volim
i znaš da te ptice
ne bih dao nizašta na svetu
jednom ćeš videti
u mom pogledu
snežno beli cvet
razbokorenog ljiljana
i pod njim ptice
moje ptice
par divljih ptica
ispod belog rascvetalog krina
ugledaćeš
u samo jednom jedinom
treptaju oka
znaš da te volim
Milen, spoštovani
Vem, vse vem. Mirno je in povsod je kot v oazi.
Veliko si napisal same lepe stvari, brez upanja ne bi prišla do njih... .
Z lj <3 Irena Šelmić
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milen Šelmić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!