Zgodba o zamolčanem svetu
Stojiva drug pred drugim.
Med nama se na prosojno platno rišejo vse ptice,
ki jim nisva pustila odleteti. Tvoj dih je krhek in
razpade na pol poti do mene. Okrog naju ples
brezčasja zabriše vse sledove sveta, ki naju je
držal za talca, njegove stene izginejo in
naenkrat ostaneva sama; nikogar več ni,
ki bi naju pomnil, nikogar, ki bi razblinil silo,
ki naju veže, ker zakoni narave so, kakršni so,
in šele ko pomisliš, da si našel zvezdnat ključ,
ki odpira vrata dvorane v svet zadušenih viharjev,
zares spoznaš, da je vajina slika obležala na isti
pečini, kjer sta jo pustila, da zdaj vanjo udarja
zvezdna ptica in se vztrajno poigrava z njenim
steklom, dokler ne poči in se razprši na
vse manjše peščene drobce ...
Včasih je težko, ker veš, da moraš biti ti tisti,
ki boš čakal. Tvoj otroški nasmešek se izgublja
med postavami, ki ne puščajo senc,
le tu in tam se zasliši pridušen vzdih ali posmeh,
sicer vse molči. Naenkrat se koridorji časa
razprejo, tišina nabrekne in odnaša zaprašene
spomine v vznesen mrtvaški ples, prvi in poslednji,
ki bo požel aplavz nevidne publike, preden bo izgorel
in obležal na kupčku med opilki sebi podobnih
prašnih trenutkov sreče, ki zanje nihče več ne ve,
čigavi so in kdo jih je dal upepeliti.
Še dobro, da si prišel oborožen s polnimi rokami
ptičjega perja, ki ublaži gotovi padec,
kajti to ni zgodba s srečnim koncem,
to je zgodba o zamolčanem svetu ljudi,
ki molijo vsak večer ob ognjišču, da bi se vrnili,
in se vsako jutro zbudijo, vedoč,
da niti v najmračnejših nočnih urah
ni dovoljeno sanjati.
Poslano:
26. 11. 2016 ob 22:28
Spremenjeno:
27. 11. 2016 ob 16:54
zelo všeč! :)
imam pa par - no, vprašanj
dokler steklo ne poči in se razprši na vse manjše
peščene steklene drobce ...
Včasih je težko, ker veš, da moraš biti ti tisti,
ptičjega perja, ki ublaži tvoj ? gotovi padec,
jim ni dovoljeno sanjati.
seveda le razmišljam :)
Lp
Pi
Pesem, ki je nastala sproti, v enem zamahu, in ima temu primerno število mest za izboljšavo. :P
Všeč so mi tvoji predlogi, sem jih upošteval, edino zvezdnato ptico sem pustil (ker imam rad poudarek, da gre za bitje iz iste dimenzije, kot je tisti zvezdnat ključ, ki odpira vrata vanjo) in v začetku 2. kitice bi tudi rad poudaril, da si ti tisti, ki boš čakal (prihodnjik, ker se mi zdi, da pusti večji vtis, vsebine pa ne spremeni bistveno).
Hvala ti, da si si vzela čas! Osebno se mi zdi pesem zelo preprosta in se mi ne dopade najbolj, ampak me veseli, da je tebi všeč. :)
Lahko noč,
MP
Vsekakor se ne morem več podpisovati z mlada, zato jo doživljam drugače (pa saj jo nekako vsak, kajne?) in z drugega konca, se mi zdi :)
S časom spoznaš, da je vse zelo preprosto. :)
Mirno noč
Pi
urednik
Poslano:
27. 11. 2016 ob 10:27
Spremenjeno:
27. 11. 2016 ob 10:28
Škoda je (za)molčati, še večja škoda je ne prebrati, predvsem takrat, ko bereš!
Velikokrat pesmi beremo, pa gremo prehitro in preplitvo mimo.
Ker ni po našem okusu.
Ampak je to lahko tudi dobro, ker lahko pesmi, ki so napisane za različne okuse, najdejo (vse) različne bralce.
Ta je našla mene.
Lp, Jošt Š.
urednik
Poslano:
27. 11. 2016 ob 10:42
Spremenjeno:
27. 11. 2016 ob 10:43
Jošt,
lepo si povedal. Pesem je drugačna od mojih preostalih in nikakor ne vidim sebe v slogu, v katerem je napisana. Vendar govori zgodbo, ki je iskrena, in prav gotovo lahko marsikoga nagovori.
Verjetno poskusim v kratkem napisati kako v tem slogu, ki bo tudi meni všeč. Me zelo zanima, kakšen bi bil odziv nanjo.
Hvala ti za komentar in lp,
MP
Res bi bilo škoda mimo, zato sem postala, si vzela čas in prebrala.
Mi je všeč, kot mi je bila všeč večina tvojih prejšnjih (drugačnih). Res okusi so različni, pa tudi razpoloženja pišočih v različnih dneh ali vsaj obdobjih.
Ker si mlad, je še toliko bolj važno, da poskušaš različne stile.
Veliko navdiha.
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Luka Benedičič - Mladi Pesnik (urednik)
- 26. 11. 2016 ob 15:18
- Prebrano 735 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 173.51
- Število ocen: 7