Moj šopek puhastih bonbončkov

in spet jutro brez drugačnih besed

s plastičnimi cvetovi v povprečnih vazah

skodelica kakava prislonjena na usta

bela okenska polica s ščepcem prahu

in telo ki pogreša telo

ali pa se samo preveč ubada z vprašanjem

čemu dva vzglavnika

in v kotu se premakne pajek

brez želje da bi kaj povedal

samo tam je in počne kar pajki počnejo

nasmehnem se ob misli na pritlikave dneve

tako podobne meni.

igor žuravlev