hiše ožijo pore
duši jih znotraj
težko dihajo zunaj
hiteči stopajo in izstopajo
skozi stisnjena vrata
kot da niso vhod v objeme
ki razširijo zidove
kakor da niso izhod v svet
kjer se stene omehčajo
od koraka bližje
telesa krčijo kože
od mraza sezidanih kock
v katerih ni domov
in ustnice zateguje
v črto
samote
Zelo všeč!
Slišala sem hišo dihati. Stisnjeno.
Lepo nočko, Irena
Všeč!
Kaj se je zgodilo, da je zavel tak mraz v hiši kjer ponavadi vre?
Slišim dihanje, vendar zamrznjeno, težko,
treba bo zakuriti ogenj.
lp gj
Irena,
dobro si jo napisala. In na koncu je samota. Ali je začasna dokler ne pride kakšen obisk ali je večna...nekateri imajo kraljevske obiske, malo se drži potem pa spet ista zgodba, vendar so sami krivi da je tko... .
Vse dobro ti želim, I.Šelmić
Hvala, Arabela. :) Pa bo spet skoraj noč in dom se ne utegne razvleči.:)
*
GJ, hvala :) kmalu bodo prazniki in morda hiše vdihnejo ter prižgejo ognje. :)
*
Irena, hvala. Ni več časa za dotike med ljudmi, ker se raje dotikamo stvari. :)
*
Lp
in hvala vsem
Pi
objem
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!