izba 1.
nimam odra
in ne preprog
moj dom je čist
in zelen
sredi zelene zemlje
je zelena izba
na katero sveti
zeleno sonce
v zeleni izbi
je zelena miza
brez stola
ob njej
vsak dan
jem zeleno sadje
in gledam
zelenega človeka
ki se vrti
nedonošen
in tako sam
sredi zelene mize
v zeleni izbi
na zeleni zemlji
pod zelenim soncem
pod
zelenim
soncem
še en Lorca :) ali še en Murakami :)
ali pa le vse prerašča mah
Lp
Pi
ammmm ... zakaj Lorca ali Murakami? :-)
le asociacije :)
zeleno, ki te hočem zeleno
zelena luna v nekem vzporenem svetu
v tvoji zeleni izbi sem našla vseliko vsega, tudi zelene nas, ki bomo dmrli preden dozorimo
saj veš - vsak najde nekaj povsem svojega in lepo je, da lahko najde, če mu je ponujeno :)
Hvala za ponudbo, ki me je ovila v razmišljanje.
Lp
hvala tebi :-)
nekdo drug je našel v pesmi Marka Švabića :-)
Poslano:
23. 11. 2016 ob 21:47
Spremenjeno:
23. 11. 2016 ob 21:51
seveda, vsak nekaj, da je le lepo in napolni :) kar sonce zna :)
Pi, tudi meni Lorca in Murakami;)
ampak: tu zelena ni le oboževanje naravnosti, pomladi, prebujanja, ampak tudi tisti drugi pol: nedozorelost, nezmožnost popolnega razvoja ... prepričala me je tudi s svojim naraščanjem in ritmom in da ne bo kdo mislil, da je zelena že sama po sebi kliše ;)
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 23. 11. 2016 ob 21:08
- Prebrano 649 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 421.4
- Število ocen: 12