Zamrznjeno
mesečina pije vodo
na otrplem lubju starih brez
kristali se bleščijo
srebro lebdi
kot prah v starem domu
med vejevjem sončnih žarkov
ki rastejo skozi ledene rože
zapuščenih oken
in je za negibnimi zapahi
vonj slovesa
topoli nemo stražijo bregove
korak jim je ujet v zmrzal
ki duši šumenje reke
prepev neba
na njem ni več žerjavov
zdavnaj so preleteli dan
in jerebika je otresena
le še pepel
razpihan preko step
ni ognja, da bi grel globoko zimo
pod borovcem
iglice
pribadajo hladno svetlobo
kot takrat
Sergej
ko so bile breze pod Kavkazom
mlade, prožnih vej
Draga Pi,
čudovita pesem, prav meni ( gorskemu javorju ) pisana na kožo
a odšla si tako daleč, na Kavkaz.
lp GJ
Hvala Gorskijavor in hvala Branka
hvala vsem :)
Objem
Pi
Pokrajina zaživi pred notranjimi očmi, zaradi natančnih opisov, ki mejijo na uvide - v zimskem mrazu (ki le je) se nič ne zgodi, le spomin na nekoč žive stepe in breze - ta droben preobrat podčrtuje prej opisani (trajajoči) hlad, čestitke,
Ana
Hvala, Ana!
V teh jesenskih dneh me spremlja Jesenjin, pravzaprav me prevzema. :) in delček je kanil v pesem.
Lp
Pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 22. 11. 2016 ob 20:47
- Prebrano 809 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 548.5
- Število ocen: 24