Napolitanke
Spet
sem obstal gluhih ust
s tolažbo
da znamenje ni ugasnilo
samo potrpljenje mu popušča
primažem si kletvico
in odidem trenirat pogum
ne dlje kot eno šolsko uro
ne iščem pretiravanja da si kaj ne umislim
ker se počutim hecno kadar je preveč sonca
čudno je to
kako se človek navadi tuljenja vetra
ali pa samo zaradi neravnih poti
izgubi vonj čistega neba
in se kislo nasmiha mehkim besedam
v katere je verjel
ki danes zvenijo kot posmeh
in k vragu z nekoč cvetočim poljem
ker sreda diši po novem.
Poslano:
22. 11. 2016 ob 15:09
Spremenjeno:
22. 11. 2016 ob 17:02
"in se kislo nasmiha mehkim besedam
v katere je verjel
ki danes zvenijo kot posmeh"
Všeč mi je pesem. Ta insert sem pa prepisala, ker me bega njegov pomen. Predvsem to, kako smo nesamozavestni glede preteklosti .. ne samo ti, vsi mi.
Težko obdržimo nekaj za lepo, prečudovito, čeprav je minilo in čeprav je takrat veljalo?
Lp
Helou Arabela in življenje gre naprej, očitno. Seveda ostanejo spomini.
Hvala ti in bodi lepo.
Igor
Ovo prosto mami na prevođenje...
Helou Valy in hvala ti.
Bodi lepo.
Igor
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
- 22. 11. 2016 ob 13:47
- Prebrano 692 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 423.4
- Število ocen: 15