Ko v soncu sije reka
ritem kapljic se pretaka
utrip
in že trenutek je minil
ga čas s svojim valom je prekril.
Me ranila je ostrina lista,
ki med travami sem ga pobrala
tam ob reki
noge mehka trava boža
obžalovanje,
ker ranjena je roža
s trnom bodečim
bolečino vrača.
Korenina me spotakne
v čudnem ritmu bit trokira,
hlastno pijem ti globine,
ko hlad poteši vročino nemira.
Oklenem se te
ne odidi še stran.
Dan je deževen in zaspan.
Oklenem se te
ne odidi še stran.
Dan je deževen in zaspan.
Močna je želja ta.
Želim lep dan
Hvala, Westre.
Želja mora biti močna, da živi.
Lep dan tudi zate.
Poslano:
22. 11. 2016 ob 11:56
Spremenjeno:
22. 11. 2016 ob 11:57
ker ranjena je roža
s trnom bodečim
bolečino vrača.
Ranjena roža je tako, kot ranjeno srce, bolečine se po navadi vračajo, kajne? Pesem je lepa arabela in veselje jo je prebrati.
Imej tudi dan lep!
Hvala, Romano. Začutil si ranljivost bodeče rože, kar pomeni, da si pazljivo prebral.
Lep dan tudi zate.
Na tak dan se nas tudi tvoj utrip oklene in noče vstran.
Lep pozdrav
Poslano:
22. 11. 2016 ob 14:04
Spremenjeno:
22. 11. 2016 ob 14:13
Arabela!
Srečen je tisti, ki te odpelje,
v naravo, k vodi,
njemu se ljubezen zgodi
pa še lepa pesem se rodi.
In zato -
ne odidi še stran...
PS. pri tebi so zapisi vedno jasni, kar pesmi da toplino in razumevanje - lp
Felix, nekoga se pesem oklene in nekoga se ne... ni vedno vse za vsakega.
Me veseli, da si jo začutil.
Lp
Sašo, hvala za ta lep komentar.
Pišem iz sebe in včasih sem nerodna in težko spolamudim nekaj neobičajnega, kar ne bi bil "kliše".
Ne moti me preveč, četudi komu ni všeč in zaenkrat še ostajam. ;)
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: arabela
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!