
Nocoj bo mesec spet
vpet visoko v nebo
in njegov privlak bo
izpuhtel prav tako kot
kumulusi, s katerimi
mu je včasih postlano.
Nekaj v oceanu je
pričelo umirati in ne
morem več prezreti
vseh stvari, ki sem
jim vzljubil in opral v
nihanju gladine morja.
A kar plima naplavi,
s plimo tudi odide
in preostane krik, ki
biva v plitvih valovih –
žalostno obličje, ki
ga razgalja oseka.
Lepo plimovanje, sem prebrala.
Lep pozdrav Kristijan,
I. Šelmić
V tem liričnem momenti zmotita dve stvari:
Prva je skladenjski škrat, ki najbrž izhaja iz tvojega govornega območja (.?)
...
morem več prezreti
vseh stvari, katere ki sem jih
sem vzljubil ...
Druga pa rima, ki na zaključku nerimane pesmi deluje plehko, poceni:
A kar plima naplavi,
s plimo tudi odide
in preostane krik, ki
(nekje v valovih jeka –
žalostno obličje, ki
razgalja ga oseka. .... ... ??)
Lp, lidija
Romano in Hope, hvala. Me veseli, da vama je pesem všeč. :)
Lidija, tudi tebi hvala za opazke. Oziralni zaimek "kateri" mi je res ušel, sem ga popravil. Verz s prvo polovico rime pa sem tudi spremenil.
Lep pozdrav vsem trem, :)
Kristijan
super, morda samo še normalizacija besednega reda v dveh verzih , saj pesem lepo teče skozi prav vso svojo zgodbo brez nepotrebnega zaznamovanega (obrnjenega) besednega reda, ki je v poeziji uporaben, ko iščemo rime.
in preostane krik, ki
biva v plitvih valovih -
žalostno obličje, ki
ga razgalja oseka.
Urejeno, hvala! Lepše se bere. :))
Lp, Kristijan
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Kristijan R.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!