Rime so lažje.

nisem strokovnjak, vendar

...

pesem ujame hrepenenje v njegovi ezoteriki, ne pa ostane na tem nivoju - poseže v čisto telesnost in ji da pomen . vse skupaj pa je zaokroženo v astralnost astralnosti, ki je svet sam, po drugi strani pa čisto tukaj. kot bi jo lahko živel. pesem. če torej povzamemo, bi se morda Hegel strinjal z neko vrsto interpretacije, ki je ne more nihče do konca obrazložiti, vsi pa vemo, da je tam. nič je bit in bit, ki je nič. človek. in besede, ki se odlično končujejo z asonancami, moškimi in ženskimi rimami, zajamejo ritem vsakdanjega človeka, ki je navsezadnje res neke vrste "plastična melodija".

v glavnem.

pesem je.

proza, rime, ni važno.

lp, (nestrokovna) Helena

nisi strokovnjak, torej

,,,

tvoj komentar je lipgloss v svojem bistvu, simbolno bogat z metamorfnimi derivati. Kafka-esquična ocena nečesa, kar ni nujno eksistencializem, v borbi moški-ženska. Aquafresh. vse podano je res nekakšen ritem, morebiti melodija neutečenosti / simfonija dolgočasnosti? veliko izhodnih punkt daje tvoja kritika, močni basi so v zapisanih farsah.

zatorej,

zasigurno,

nitkaj zobe in masiraj dlesni.

lp in re in lepo 20.11.2016 ti želim,

Ja, te metaforične derivate bi še kdo rabil od nas, kaj praviš naprimerjanez, sicer je pa tako, ti si pesem dokaj že spilil, dobro napisal in mislim, da si pesem zasluži dobre ocene. Všeč mi je!

Lepo nedeljo še naprej!

Ocena ne odraža kvalitete pesmi. Niti kritika. Zadnji sodnik je pesnik/pisatelj sam.