Ali se spomniš, najdražja, tistega večera,

ko bila sva sredi travnika objeta,

ko bila je v srcih najinih ljubezni polna mera,

ko sva nežno božala se kot zakleta?

Ali se spomniš, ljuba moja, mojih besed?

Ali se spomniš, ko sem na uho ti tiho šepetal,

medtem ko je bližnji potoček nežno šumljal?

Ali ae spomniš, kakšen bil takrat je moj pogled?

Hotel sem ti povedati, kako zelo te ljubim,

a nisem vedel, kako naj ti to povem,

nisem vedel, kako naj ti ljubezen svojo izpovem,

nenadoma pa sem vprašal te, ali te lahko poljubim.

Nasmehnila si se in k meni nagnila

in tedaj je ljubezen moja namesto mene govorila.

orfej