Pa je že res, da se čudno obrne

naše življenje. S pepela pepel.

Vsako otroštvo še enkrat se vrne,

Ko si popisan, spet kmalu si bel.

Sanje otroka, sladak sladoled

in čokolada, morda pred kosilom.

Kaj bi takrat dal za dinarjev pet!

Sanje kasneje so s krušne peči

pice s pršutom in z eno olivo.

Zdijo velike se majhne reči.

Sanje kasneje so punce in bari,

ko rečeš: »Mati! Jaz grem se učit!«,

nov računalnik in znamke v omari.

Sanje kasneje so fraki, kravate,

zneski in nule in nule in nule,

ure iz Švice, ogrlice zlate.

Sanje kasneje so hiša, družina,

smučanje v Alpah, nad dvatisoč metrov,

sedež otroški in nemška mašina.

Sanje so sanje. So zdaj in kasneje.

Prejšnjim sedanjost ječi se in smeje.

Včasih nekomu življenje je sivo,

pa sanja zopet le pico z olivo.

Ali že jutri on sanjal bo spet

najbolj obupno en sam sladoled?

Peter Rangus