Ti,

sin sonca,

s svojo prisotnostjo

razveseljuješ duše med zimo

in lezeš v srca, ko vsepovsod sta

hlad in tema.

Ti, sin sonca

ljubiš žensko, ki te

nežno ožarja in je tvoja Luna.

Tvoje bistvo odseva v njenem obličju

In ona je del tebe,

eno sta kot jin in jang.

Ona, ki je pred teboj,

je tvoja boginja

in ljubi te,

vedno in za vekomaj,

tudi ko na svetu ni več blaginja.

Sta vsak na svoji strani sveta,

še vedno povezana,

skupaj snujeta usodo in dneve,

nevidno, a vedno se objemata.

Tukaj sta,

Ona in On,

tudi ko nas več ne bo,

bosta skupaj držala nebo.

Almaya